To, kar razum pridobi skozi kontemplacijo človeka, vesolja in Svetega Korana, ki učinkovito odraža resnico obeh, je primerljivo z izkopanimi in neobdelanimi minerali. Njihova nadaljnja obdelava, ki jim dodaja vrednost, pa je stvar srca.
Srce je središče duhovnega čutenja in zaznavanja. Naloga srca, ki deluje intuitivno in inspirativno, je zediniti dokaze, ki jih predstavi razum, in tako omogočiti popolno zaobjetje resnice.
Tako je jasno, da najpopolnejši način za dosego resničnega in dobrega zahteva razum, urjen v luči razodetja, in srce, ki premore dozorelo vero, da stopimo v korak in odpravimo njene pomanjkljivosti.
